Brazgotine imamo vsi. Čeprav jih mnogi ponosno nosijo in nekateri z njimi krasijo telo, so za večino spomini na dramatične dogodke iz preteklosti, na katere bi raje pozabili. Zanesljivo so brazgotine najpogostejša tema, o kateri plastični kirugi razpravljamo v ambulantah. Ljudje nas sprašujejo, s čim naj jih mažejo, kako ščitijo in odpravijo. Kljub temu, da je o brazgotinah napisanega veliko, se večkrat izkaže, da o negi in odstranjevanju brazgotin kroži mnogo zmotnih prepričanj.

Zakaj nastanejo?

Brazgotinjenje je zaščitni odgovor organizma na poškodbo, ob katerem telo obnovi kontinuiteto kože in prepreči vstop mikrobom v notranjost organizma. Na mestu brazgotine zdravo kožo zamenja preplet čvrstih, nepravilno urejenih vezivnih vlaken, brez lasnih mešičkov, žlez in ostalih adneksov, ki so sicer prisotni v koži. 

Najsrečnejši imajo brazgotine le kot posledice odrgnin kolen in komolcev iz otroških let, drugi zaradi poškodb ob nesrečah, opeklin ali operativnih posegov.

Naše telo je živo platno, na katerega v obliki brazgotin zarišejo tudi nekateri najbolj dramatični dogodki našega življenja.

Zanimivo je, da se rane ljudi kot najbolj razvite vrste na zemlji celijo z brazgotinami, medtem ko nekaterim dvoživkam, denimo močeradu, lahko po odstranitvi ponovno zraste cel ud. Narava na človeku pokaže širok spekter posledic, ki jih prinaša celjenje ran - od grdih mesnatih hipertrofičnih brazgotin na eni strani do celjenja brez karšnihkoli vidnih znakov ali brazgotin pri zarodkih v drugem tromesečju.

Kako izgledajo?

Brazgotine zorijo in se spreminjajo več kot leto dni. V tem času pobledijo in se zmehčajo, tako da na mestu rane ostane tanka, komaj vidna, črta. Hipertrofične brazgotine nastanejo zaradi pretiranega kopičenja vezivnega tkiva. So rdeče, pečejo in srbijo, nekaj mesecev so dvigneje nad nivo okolne kože, nato pa se postopno nekoliko zmehčajo in zbledijo. Keloidne brazgotine imajo sprva podobno obliko, vendar se zaradi dedne nagnejnosti spontano ne zmanjšajo, pač pa se njihova rast nadaljuje preko meja prvtone rane. Če jih zgolj izrežemo, spodbudimo njihovo rast. Ker praviloma ostanejo še večje, je ob izrezu potrebno dodatno zdravljenje. Zaradi elastičnosti kože ali ob večjih napetostih na šivni črti, se v času zorenja brazgotine lahko tudi pretirano raztegenjo. Razvlečene brazgotine so blede, površina je lahko pod nivojem okolne kože, izgledajo kot bi se robovi rane razmaknili.

Posebna vrsta brazgotin so atrofične ali vdrte brazgotine, ki so najpogosteje posledica aken. Lahko so majhne kot buckina glavica ali zajemajo večja področja. Poleg spremenjene strukture kože je lahko moteča tudi barva brazgotin. Rdečkasto obarvanje je posledica povečane prekrvavitve brazgotinskega tkiva v začetnih fazah in postopno izgine. Hipopigmentacije ali bleda razbravanja so praviloma trajna, saj nastanjejo zaradi poškodbe oziroma odsotnosti melanocitov na mestu brazgotine. Izgled brazgotine je v eveliki meri odvisen tudi od tega, kje in kako brazgotina leži. Brazgotine so ob enaki poškodbi najmanj izrazite na delih, kjer je koža tanka in ni napeta. Zato so brazgotine na zgornjih vekah praktično neopazne. Tam se nikoli ne pojavijo hipertrofične ali keloidne brazgotine. Zaradi razlik v strukturi in ohlapnosti kože se brazgotine na istih delih telesa razlikujejo glede na starostno obdobje. Pri starejših ljudeh, ki imajo tanjšo in manj napeto kožo so brazgotine lepše in manj opazne. Zaradi istih razlogov so manj opazne tudi brazgotine, ki so položene vzporedno z napetostnimi črtami kože, ki jih naredijo mišice in sila težnosti.

Zakaj nas motijo?

Brazgotine lahko krasijo telo kot tetovaže, le da s seboj nosijo osebne in obenem večne zgodbe.

Brazgotine glede na videz, velikost in mesto lahko predstavljajo hudo estetsko težavo. Zaradi motene samopodobe in manjše samozavesti nas lahko ovirajo na vseh ravneh življenja. Poleg estetskih lahko predstavlajo tudi funkcionalne težave kot so: zmanjšana gibljivost sklepov, težave pri zapiranju očesa, moten občutek za dotik in ponavljajoče se rane.

Kako jih preprečujemo?

Na končni izgled brazgotine vplivajo številni dejavniki. Nekatere poznamo, številnih ne. Na nekatere lahko pomembno vplivamo, na druge, kot so prirojena nagnjenost, tip kože ali starost žal ne.

Na začetku je pomembna pravila oskrba rane in nega rane v času celjenja. V kolikor se rana vname ali zaradi drugih razlogov dolgo celi, bo brazgotina izrazitejša. Kdaj je potrebno rano le očistiti in sterilno pokriti ali kirurško oskrbeti,je včasih dilemma, o kateri lahko presodi le zdravnik z izkušnjami. Glede na rezultate pravilno zasnovanih znanstvenih raziskav vemo, da v fazi zorenja na končni videz brazgotine pozitivno vplivajo: masaža, vlažno okolje in pritisk. Za masažo lahko uporabimo katerokoli nevtralno mastno kremo ali olje. Masiramo v smeri poteka brazgotine 15-20 minut dnevno. Za vlažno okolje v fazi zorenja brazgotine poskrbimo s silikonskimi obliži, lepilnim trakom ali silikonskim gelom, ki ga nanesemo v tanki plasti. Obliže ali lepilni trak imamo lahko stalno nameščen, odstranimo in zamenjamo ga ob tuširanju. Pritisk na brazgotino, ki ga izvajamo ob večjih brazgotinah, pogosto po opeklinah, s po meri izdelanimi kompresijskimi oblačili, značilno pospeši zorenje brazgotine in brazgotino dodatno zmehča. Z vsemi naštetimi ukrepi je smiselno pričeti, ko so rane v celoti zaceljene in šivi odstranjeni, tj. približno mesec dni po posegu ali poškodbi. Priporočljivo jih je izvajati vsaj 6 mesecev, včasih tudi dlje. V tem času je potrebno brazgotine ščititi pred soncem, na izpostavljenih mestih, ki jih ni moč skriti, pa uporabiti zaščine kreme visokih faktorjev.

Pomemben, a pogosto zanemarjen vidik, ki vpliva na končni izgled brazgotine, je tudi tehnika zapiranja oziroma šivanja kirurških ran. Razgradljivi šivi v spodnjih plasteh kože in skriti šivi na površini za katerimi ne ostanejo točkaste brazgotine v obliki lestve, preprečujejo, da bi se robovi bragotine razmaknili kot posledica pa ostala raztegnjena brazgotina. Brazgotine se raztegnejo, ko je napetost na šivni črti velika, zaradi nerodnega mesta brazgotine ali v primerih, ko je potrebno odstraniti veliko kože. Poleg pravilne kirurške oskrbe je zato pomembno, da v prvih mesecih po posegu z obliži razbremenimo napetost na mestu brazgotine ter se izogibamo aktivnostim pri katerih bi se koža pretirano raztegovala.

Plastični kirurgi se v sklopu kirurgije roke, opeklin ter rekonstruktivne in estetske kirurgije srečujemo z vsemi vrstami ran in posledično z najrazličnejšimi brazgotinami in njihovim zdravljenjem. Pri našem delu se trudimo, da so posledice kirurškega zdravljenja čim manj očitne ter moteče. Zato so naši rezi kratki ter skriti v naravne gube, manj izpostavljene in poraščene dele telesa ter stare brazgotine. Da bi se izognili brazgotinam, včasih uporabimo tudi endoskopsko tehniko, pri kateri pod kožo vstopimo skozi majhne luknjice in poseg opravimo s pomočjo kamere in posebnih inštrumentov.

Kako jih zmanjšujemo? 

Če ocenimo, da zaradi posebnih okoliščin v fazi celjenja rane ali zorenja brazgotina ni najlepša lahko z nekaterimi posegi izboljšamo njen izgled. Pri tem moramo biti potrpežljivi in počakati, da brazgotine dozorijo za kar je potrebno vsaj leto dni.

Dermalna polnila

Danes kot polnilo najpogosteje uporabljamo hialuronsko kislino v obliki gela. Hialuronska kislina je naravna spojina, ki je tudi sicer prisotna v našem organizmu. Odvisno od gostote in mesta aplikacije se hialuronska kislina različno hitro resorbira, ponavadi v 6-18 mesecih. Zaradi številnih dolgoročnih stranskih učinkov trajnih polnil ne uporabljamo več. Polnila uporabljamo za korekcijo vdrtih, atrofičnih brzgotin, tako da nadomestimo vrzeli mehkih tkiv po njimi in njihovo površino izravnamo z okolno kožo.

Lipofiling (prenos lastne maščobe)

Lipofiling ali prenos lastne maščobe je poseg pri katerem z liposukcijo odvzeto in prečiščeno maščobo vbrizagamo na sprejemno mesto in s tem nadomestimo večje vrzeli mehkih tkiv. Poseg je primeren za korekcijo večjih brazgotin, ob katerih so prisotne tudi vrzeli podkožnega maščevja. Z izravnanjem vdolbin v okolici brazgotine izboljšamo obliko celotnega področja, zato je brazgotina estetsko manj moteča. Več raziskav kaže tudi na blagodejni vpliv rastnih dejavnikov, ki jih prenesemo skupaj z maščobo na zmehčanje brazgotine. 

Medicinski kemični piling

Nanašanje kemičnih spojin (najpogosteje kislin) različnih koncentracij na kožo sproži različno intenzivno luščenje ali celo lupljenje zgornjih plasti kože. Učinkovitost in čas celjenja sta odvisna od globine delovanja kemičnega agensa.

Dermoabrazija

Dermoabrazija je poseg pri katerem kontrolirano odstranjujemo zgornje plasti kože, bodisi z laserjem, radiofrekvenco ali grobim hitro vrtečim se valjem.

Krioterapija

Krioterapijo izvajamo praviloma s tekočim dušikom. Na zdravljeni koži se takoj po posegu pojavijo mehurji, zgornje plasti se oluščijo.

Kemični piling, dermoabrazija in krioterapija imajo podoben način delovanja in učinek. S temi posegi nad nivo okolne kože dvignejnje brazgotine izravnamo z okolico, v okolni koži pa sprožimo obnovo in tvorbo novega kolagena. Po zacelitvi je površina kože nežnejša in bolj gladka, brazgotina pa manj izbočena. Včasih nam po večkratnem zdravljenju brazgotino uspe popolnoma izravnati z okolno kožo.

Intralezijske injekcije kortikosteroidov

Z vbrizgavanjem kortikosteroidov v lokalni anesteziji v debele, nad nivo okolne kože dvignjene brazgotine (hipertrofične in keloidne) sprožimo atrofijo. Po nekaj tednih brazgotine postanejo svetlejše, mehkejše in tanjše. Poseg moramo na 2-3 mesece večkrat ponoviti. Včasih je to edini način, da v primeru keloidnih brazgotin zadržujemo nadaljno rast.

IPL 

Laserski žarek ustrezne valovne dožine se absorbira v krvenem bravilu, posledično se kri v žili segreje in svetlina žila se zapre. Tako lahko odstranjujemo drobne žilice in izboljšamo izgled rdečih z drobnimi žilicami prepredenih brazgotin.

Iglični valjček (Dermaroller R)

Z igličnim valjčkom naravno spodbudimo oblikovanje svežega kolagena in elastina v koži. Ustvarjanje drobnih, začasnih kanalčkov v spodnjih plasteh kože sproži proces celjenja, ki zgradi sveže, bolj zdravo tkivo.

Kirurški posegi

Brazgotina je nepravilnost v barvi in strukturi kože, ki ostane po celjenju rane. Na fotografiji pred in po kirurškem zdravljenju.

Vsako brazgotino lahko izrežemo in nastalo vrzel zašijemo ali rekonstruiramo s prenosom tkiv ali uporabo kožnih presadkov. Potrebno je kar nekaj izkušenj za pravilno presojo o tem ali bo končni rezultat estetsko boljši in je takšen poseg smiselen. Pogosto se odločimo za izrez moteče brazgotine, natančnješi šiv rane ter pravilno skrb in nego brazgotine v mesecih po posegu.

Pri končni oceni brazgotine je potrebno upoštevati, da je zorenje brazgotine dolgotrajen proces v katerega so vključeni številni dejavniki. Koliko so k lepemu ali motečemu izgledu brazgotine prinesli naravni procesi celjenja in koliko aktivni ukrepi za preprečevanje, je težko oceniti. Vsekakor je bolje kot nasvete neukih posameznikov upoštevati rezultate znanstvenih raziskav ter strokovnjakov, ki se z odpravljanjem posledic brazgotinjenja ukvarjajo vsak dan.